AKORI EKO: ITESIWAJU EKO LORI ONA IBANISORO

Ibanisoro ni ona ti eniyan meji tabi ju bee lo n gba fi ero inu won han si ara lona ti o fi ye won yekeyeke. Ona yii ni a n pen i ede. Ede ni o n fun ohun ti a n so ni itumo. Bi eni meji ti won ko gbo ede ara ba n soro, bi ariwo lasan no ohun ti won n so.

Ni aye atijo, awon baba-nla wa kii fi gbogbo enu soro. Won gba wi pe ‘gbogbo aso ko la n sa loorun’. Awon ona kan wa ti won n gba ba eni to sun mo won, to wa nitosi tabi ona jijin soro lai lo enu. Se “Asoku oro ni je omo mi gb’ena”. Won a maa lo eya ara tabi fi nnkan miiran paroko ranse si won, ti itumo ohun ti won soyoo si ye won.

Ni ode-oni ewe, irufe ona ibanisoro yii wa, bi o tile je wi pe ona igbalode ni won n gbe e gba. Gbogbo nnkan wonyi ni a o yewo finnifinni.

IBANISORO AYE ODE ONI

Ni ode-oni, ede ni opomulero ona ibanisoro. Ede ni a fi n se amulo agbara lati ronu ti a o si so ero inu wa jade fun agboye: ti a fi n salaye ohunkohun. Ohn ni a fi n ba ni kedun, ti a n fi n ban i yo, ohun ni a fi n ko ni lekoo ni ile ati ile-iwe. Ede ni a fi n gbani ni iyanju, ti a tun fi n danilaraya. Pataki ede ni awujo ko kere.

Bi ko bas i ede, redio, iwe iroyin ko le wulo. Ede ni redio ati telifison fi n danilaraya, ti won fi n ko ni lekoo, ti won fi n royin. Olaju esin ati ti eko imo sayensi ti mu aye lu jara nipa imo ero. Awon ona ibanisoro ode oni niwonyi:

  • Iwe Iroyin: Ipa pataki ni iwe iroyin n ko bii ona ibanisoro. Henry Town send ni o koko te “Iwe Iroyin fun awon Egba ati Yoruba” jade ni ede Yoruba ni odun 1859. Eyi ni iwe iroyin akoko ni ede Yoruba. Leyin re ni “Iwe Irohin Eko” ti A.M. Thomas je olootu re jade ni odun 1888. Odun 1891 ni Eni-owo J. Vernal gbe “Iwe Eko” jade. Eyi fi han wipe ojo iwe iroyin tip e ni ile Yoruba.
  • Telifison: Ile Yoruba naa ni Telifison akoko ni ile eniyan dudu ti bere ni ilu Ibadan. Bi oruko re “Ero-Amohun-Maworan” ni a n pe o. anfaani gbigbo oro ati riri aworan awon eniyan inu re wo je iranlowo ti ko ni afirwe ninu gbigbe ede ati asa Yoruba laruge. Ona kaan naa niyi ti a fi gbe ero eni si ori eto, ti ibanisoro si n waye.
  • Redio: Ojo redie naa tip e ni ile Yoruba. Bii oruko re ‘ero-asoromagbesi’, oro lasan ni a n ti won n so ni ori eto okan-o-jokan won. Anfaani wa fun eniyan lati gbe ero won si ori afefe lati fi danilaraya, ko ni lekoo, ni lekoo ati fi laniloye.
  • Pako Alarimole lebaa Titi ati Ina Adari-Oko: Awon patako alarimole wa kaakiri oju popo ti won n juwe tabi dari eni si opopona laarin ilu-nla-nla. Bee ni ina adari-oko wan i ojuu Popo ti won n dari oko. Awon meta ni awon fi n paroko lilo ati diduro oko ni ikorita. Awo pupa duro fun ‘duro’, ewu wa lona; awo olomi osan ni ki a si ina oko ni imura sile lati lo, bee ni awo ewe ni ki oko maa lo.
  • Ero-Aye-Lu-Jara: (Intaneeti). Ero ayelujara je gbagede agbaye to si sile fun teru-tomo, ti a le lo, to si wan i arowoto gbogbo eniyan.
  • Leta Kiko: Leta kiko je aroko aye atijo ni orisiirisii ona. Gbigbe ni a n gbe leta, gbigbe naa ni a n gbe aroko ti a ba di ni gbinrin, titu ni a n tu apo-iwe lata, titu naa ni an tu gbinrin ti a di, kika la n ka leta, wiwo ni a n ami aroko. Igba ti won bat u u ni won yoo to mo ohun to wa nibe.
  • Foonu: Oro naa ni a n so si inu foonu ti eni to wan i odikeji ti a pe n gbo. Bi oun naa ba fesi awa ti a pe naa yoo gbo. Ona ibanisoro yii di ilumoka ni ile Yoruba. A le wan i Eko, ki a ma takuroso pelu eni to wan i ilu Oyinbo!
  • Agogo: Bi o tile je pe agogo je ohun-elo iparoko aye atijo, won si n lo won bi ona ibanisoro ni ode-oni. Bi apeere:

Agogo ile isin lilu –           lati pe eeyan wa josin ni soosi

Agogo omo ile wa –           lati fi pea won akekoo wole

Agogo onisowo      –           lati fi fa onibara won mora.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OSE KARUN-UN

AKORI EKO: ONKA YORUBA (EGBAA de AADOTA OKE)

Igba mewaa (200 x 10) ni a n pe ni egbaa. A le wa ka a bayii:

Onka Geesi Onka Yoruba Alaye ni Yoruba Alaye ni Geesi
2,000

4,000

6,000

8,000

10,000

12,000

14,000

16,000

18,000

20,000

Egbaa

Egbaaji

Egbaata

Egbaarin

Egbaarun-un

Egbaafa

Egbaaje

Egbaajo

Egbaasan-an

Egbaawaa (oke kan)

Igba lona mewaa

Igba lona ogun

Igba lona ogbon

Igba lona ogoji

Igba lona aadota

Igba lona ogota

Igba lona aadoje

Igba lona ogoje

Igba lona aadorun-un

Igba lona ogorun-un

2,000 x 1

2,000 x 2

2,000 x 3

2,000 x 4

2,000 x 5

2,000 x 6

2,000 x 7

2,000 x 8

2,000 x 9

2,000 x 10

 

E je ki a lo egbaa lati se onka nipa fifi egbaa pin iye onka ti a ba fe ka, ji a to maa kaa loke loke.

Onka Geesi Alaye ni Geesi Onka Yoruba Alaye ni Yoruba
30,000

32,000

34,000

36,000

38,000

42,000

44,000

46,000

48,000

52,000

54,000

56,000

58,000

2,000 x 15

2,000 x 16

2,000 x 17

2,000 x 18

2,000 x 19

2,000 x 21

2,000 x 22

2,000 x 23

2,000 x 24

2,000 x 26

2,000 x 27

2,000 x 28

2,000 x 29

Egbaa meedogun

Egbaa merindinlogun

Egbaa metafinlogun

Egbaa mejidinlogun

Egbaa mokandinlogun

Egbaa mokanlelogun

Egbaa mejilelogun

Egbaa metalelogun

Egbaa merinlelogun

Egbaa merindinlogbon

Egbaa metadinlogbon

Egbaa mejidinlogbon

Egbaa mokandinlogbon

Egbaa lona meedogun

Egbaa lona merindinlogun

Egbaa lona metadinlogun

Egbaa lona mejidinlogun

Egbaa lona mokandinlogun

Egbaa lona mokanlelogun

Egbaa lona mejilelogun

Egbaa lona metalelogun

Egbaa lona merinlelogun

Egbaa lona merindinlogbon

Egbaa lona metadinlogbon

Egbaa lona mejidinlogbon

Egbaa lona mokandinlogbon

 

‘o din’ tabi ‘o le’ ni a o maa lotiti de ori onkaye ta a n fe. Bi apeere: 30,400 je egbaa meedogun o la irinwo, 51,000 ni egberundilogbon; 57,991 je egbaa mokandinlogbon o din mesan-an; 58,008 je egbaa mokandinlogbon o le mejo. Lati ori 20,000, a le wa ma aka oke bayii:

Onka Geesi Alaye ni Geesi Onka Yoruba Alaye ni Yoruba
40,000

60,000

80,000

100,000

120,000

140,000

160,000

180,000

200,000

220,000

240,000

260,000

280,000

300,000

400,000

500,000

600,000

800,000

1,000,000

20,000 x 2

20,000 x 3

20,000 x 4

20,000 x 5

20,000 x 6

20,000 x 7

20,000 x 8

20,000 x 9

20,000 x 10

20,000 x 11

20,000 x 12

20,000 x 13

20,000 x 14

20,000 x 15

20,000 x 20

20,000 x 25

20,000 x 30

20,000 x 40

20,000 x 50

Oke meji

Oke meta

Oke merin

Oke marun-un

Oke mefa

Oke meje

Oke mejo

Oke mesan-an

Oke mewaa

Oke mokanla

Oke mejila

Oke metala

Oke merinla

Oke meedogun

Ogun oke

Oke marundinlogbon

Ogbon oke

Ogoji oke

Aadota oke

Oke lona meji

Oke lona meta

Oke lona merin

Oke lona marun-un

Oke lona mefa

Oke lona meje

Oke lona mejo

Oke lona mesan-an

Oke lona mewaa

Oke lona mokanla

Oke lona mejila

Oke lona metala

Oke lona merinla

Oke lona meedogun

Oke lona ogun

Oke lona marundinlogbon

Oke lona ogbon

Oke lona ogoji

Oke lona aadata

 

Bi a se n lo ‘o din’ ni kika egbaalegbaa naa ni a n lo ‘o din’ ati ‘o le’ ti a ba n ka lokeelokee. Bi apeere:

Onka Geesi Alaye ni Geesi Onka Yoruba Alaye ni Yoruba
20,080

40,008

40,060

43, 000

47,000

49,000

51,000

55,000

57,000

59,000

20,000+1 = 80

20,000+2 = 8

20,000×2 + 60

20,000×2 + 3,000

20,000×2 + 7,000

20,000×2 + 9,000

20,000×2 + 11,000

20,000×2 + 15,000

20,000×2 + 17,000

20,000×2 + 19,000

Orin le l’oke kan

Oke meji le mejo

Otalelokee meji

Oke meji le legbeedogun

Oke meji le leeedegbaarin

Oke meji le eedegbaarun-un

Oke meji o le eedegbaafa

Oke meji o le eegbaajo

Oke meji o le eedegbaasan-an

Oke meji le eedegbaawaa

Oke kan o le ogorin

Oke meji ati eeyo mejo

Oke meji o le ogota

Oke meji ati egbeedogun

Oke meji ati eedegbaarin

Oke meji ati egbaarun-un

Oke meji ati egbaafa o din egberun

Oke meji ati edegbaajo

Oke meji ati eedegbasan

Oke meji ati eedegbawa

 

ISE AMUTILEWA

  1. Ko onka awon figo wonyi:
  • 30,000
  • 35,000
  • 36,000
  • 47,000
  • 52,000
  • 600,000
  • 750,000
  • 850,000
  • 950,000
  • 1,000,000

 

See  also

OSE KERIN-IN

AARE BOOLU

AKORI EKO: AROKO ONI-SORO-N-GBESI

AKORI EKO: ATUNYEWO ISE ABINIBI

AKORI EKO: ATUNYEWO LORI SILEBU EDE YORUBA

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Get Fully Funded Scholarships

Free Visa, Free Scholarship Abroad

           Click Here to Apply

Acadlly